Radioklub Vegova

Tudi letos se je slovenska ekipa znova udeležila mednarodnega YOTA poletnega kampa, ki je tokrat potekal v Parizu. Ekipo smo sestavljali Jaka [S51JK], Jurij [S50IO] in Aljaž [S56AS]. V vlogi organizatorja pa se nam je pridružil tudi Nejc [S56NE].

V ponedeljek, 18. avgusta 2025, smo se že ob 2. uri zjutraj odpravili do letališča v Zagrebu, od koder smo imeli ob 6.45 uri let do Pariza. Na letališče Charles de Gaulle smo prispeli okoli 9. ure, od koder smo se z vlakom odpravili proti mestnemu centru, do postaje Châtelet - Les Halles. Po hitrem okrepčilu smo se z metrojem št. 14 odpravili do postaje Saint-Lazare, kjer smo hitro dočakali tudi vlak do naše končne postaje Meulan-Hardricourt. Tam smo počakali Manoela [ON6RF], ki nas je zapeljal do dvorca Jambville, kjer smo bivali cel teden. Do večera smo pomagali pri postavitvi radioamaterske opreme in se spoznavali z udeleženci. Večerji je sledila otvoritvena slovesnost.

Po zajtrku in jutranjem sestanku vodij ekip smo se odpravili na 10-minutni pohod do ti. "shack"-a, kjer so bivale radijske postaje. Razporedili smo se v manjše skupine, s katerimi smo se tekom tedna udeleževali delavnic. Jaka [S51JK] je kmalu zapustil ti. "team building" dejavnosti, saj je bil izbran, da med ARISS kontaktom astronavtu Mikeu Finckeju [KE4AIT] postavi vprašanje: "In your opinion, what skills are essential in becoming an astronout?" Posnetek celotnega pogovora je dostopen na tej povezavi.

Za kosilo so bili sendviči, na srečo je bila to izjema in ne pravilo. Po kosilu je sledila prva delavnica po skupinah. Naša skupina se je udeležila delavnice o radiosondah - vremenskih sondah, ki jih z baloni dnevno spuščajo meteorološke organizacije, kot je ARSO. Te sonde so namenjene za enkratno uporabo, zato jih gre lahko po pristanku kdorkoli iskat in s tem rešuje svet pred odvečnimi smetmi v okolju. Sonde načeloma vsebujejo senzorja za temperaturo in vlago, GPS, radijski oddajnik in mikroprocesor.

Po delavnicah smo namesto običajne večerje imeli medkulturni večer, na katerem je vsaka država predstavila in ponudila svoje značilne jedi in pijače. Naša ekipa je zaradi omejitev teže na letalu letos prinesla le prekmursko gibanico in kranjsko klobaso. Kljub manj privlačni stojnici je bila naša kulinarična ponudba dobro sprejeta, mi pa smo z veseljem poskusili dobrote iz drugih držav.

Drugi dan se je začel z delavnicami. Našo skupino je zjutraj čakala delavnica uporabe radijskih postaj. Popoldanska delavnica naj bi bila ARDF oz. ARG po slovensko, a so organizatorji žal založili oddajnike. Čas smo namenli pogovoru o YOTA aktivnostih v naših državah in o popularizaciji radioamaterstva med mladimi.

Tretji dan je imela vsaka ekipa eno delavnico, mi smo bili na vrsti za delavnico spajkanja vezja za WINKEYER-ja. To je vezje, ki dekodira signal iz CW PADDLE-a.

Po kosilu sta sledili kratki delavnici za vse udeležence. Vsak si je sicer lahko izbral ali delavnico programiranja Micro:Bit ali delavnico o osnovah telegrafije. Po delavnicah smo imeli udeleženci priložnost zastonj opravljati ameriški radioamaterski izpit. Vsi smo uspešno opravili izpit na ravni Technician (enakovreden N razredu v S5), Jaka [S51JK] in Aljaž [S56AS] sta prišla do Amateur (enakovreden A razredu v S5), Nejc [S56NE] pa je uspešno opravil preizkus za Amateur Extra, ki predvideva celo višji stnadard znanja kot slovenski razred A.

Četrti in hkrati zadnji dan delavnic se je začel z delavnico izdelave CW PADDLE-a, ki ga je dizajniral Nejc [S56NE]. Sestavljen je izključno iz 3D natisnjenih kosov in kosov, ki jih lahko zelo poceni naročiš iz azijskih držav.

Po kosilu je sledila zadnja delavnica tabora in sicer izdelava papirantih raket, ki smo jih izstrelili s pomočjo stisnjenega zraka. Za izdelavo smo porabili en A4 list papirja, košček selotejpa in po predlogi izrezana zakrilca in vrh rakete.

Peti dan je bil namenjen ogledu francoske prestolnice. Že pred zajtrkom smo se z avtobusom odpravili do najbližje železniške postaje. Pot smo nadaljevali z javnim prevozom. Prva postojanka je bilo pristanišče turističnih ladij na reki Seni, kjer smo se na eno izmed njih tudi vkrcali. Popeljali smo se mimo pomembnejših znamenitosti, za katere pa smo se strinjali, da so precej podobne ljubljanskim, le da so te v Parizu malo večje. Za kosilo smo se odpravili do podnožja Eifflovega stolpa, kjer smo pojedli kruh s pašteto in konzervo rib, ki smo jo prejeli že pred odhodom.

Po kosilu smo se odpravili v muzej znanosti, kjer smo si ogledali razstavo o vesolju, robotih in seveda začasno razstavo o radiu in radioamaterstvu. V neposredni bližini muzeja je tudi oddajnik za zveze z odbojem od Lune ali EME (Earth-Moon-Earth). Tam smo lahko vzpostavili zvezo z ______.

Dopoldne zadnjega uradnega dneva kampa je bilo namenjeno fotografiranju reprezentanc z njihovimi zastavami in skupinskim fotografijam.

Nekatere izmer njih:

Po kosilu je sledil pogovor o kampu in možnostih izboljšav za prihodnje izvedbe. Kdor je želel, je imel še eno priložnost pridobiti oz. nadgraditi raven ameriškega izpita. Tokrat je vsem predstavnikom slovenske reprezentance uspelo pridobiti Amateur Extra raven izpita.

Večerji je sledila še zaključna slovesnost, kjer so tudi podelili priznanja za izjemne dosežke. Letos smo skupaj z državami bivše Jugoslavije prejeli nagrado za najljubšo državo.

Kljub kroničnemu pomanjkanju spanca, neštetim opozorilom, DA SMO SPET PREGLASNI, jutranjim zvonovom ob 7. uri in obveznem pomivanju posode se nam je kamp pozitivno vtisnil v spomin. Pridobljena prijateljstva, znanje in izkušnje nas bodo še dolgo spremljala. Največja zahvala gre seveda Julesu [F4IEY] za celotno organizacijo, radi pa bi izpostavili tudi Manoela [ON6RF], ki nam je odprl svet radiosond. Še pred koncem delavnice smo bili dogovrojeni, da gremo kakšno iskat tudi v Sloveniji.

Iskreno se zahvaljujemo Zvezi radioamaterjev Slovenije, ki je omogočila našo udeležbo na kampu in je krila stroške prevoza ter udeležbe. Prav tako se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so prispevali k uspešni izvedbi kampa in nam omogočili nepozabno izkušnjo.